Domov    O nas    Kontakt
Društvo za izobraževanje za tretje življenjsko obdobje
Bootstrap Slider
Širimo obzorja, združujemo ljudi!

Ne zamudite

Kontaktni podatki

Društvo za izobraževanje
za tretje življenjsko obdobje

Slomškova ulica 33,
SI - 9000 Murska Sobota

Predsednica društva U3
Danica Flisar,
tel.: 051/358-180,
e-pošta:
danica.flisar@gmail.com

skrbnik portala: Ivan Hanc
e-pošta:
ivan.hanc3b@gmail.com

1 Oktober 2019 

PO SLEDEH ALEKSANDRINK


Trst je mesto spominov, okno v svet, želja iz sanj. Ko srečaš domačine, žari rodoljubje iz polnosti srca, ki nosi neuresničene težnje za svojim domom, domačijo domovino. Čeprav smo postali Evropa, se pritiski stopnjujejo, postavljajo se novi fašistoidni spomeniki. In mi smo se peljali skozi bogato dediščino preteklosti, ko je še vladal cesar in je njegova Sisi zdravila bolno telo in dušo na svežem zraku Tržaškega zaliva.

Po vaseh v okolici so živeli skromni domačini, govorili so slovensko, delali na svoji zemlji in lovili ribe. Denarja je zmanjkovalo in ženska emigracija je reševala osebno bedo s svojim žrtvovanjem, z odrekanjem svojim otrokom materinskega mleka, s tujino. Zdaj ugotavljamo, da niso delale le za svojo družino, z izboljšanjem materialnega stanja so bile obramba pred italijanskim prevzemanjem zemlje in doma, DOM so ohranile, zemljo so ohranile slovensko.

G. Gilberto Civardi nas je popeljal po ulicah Trsta vse do gradu Miramar. Je sin aleksandrinke, ki ga je naučila slovenščine, sam pa se je naučil jezik okolja – arabščine, angleščine, francoščine, italijanščine. Leta 2011 je igral v filmu Aleksandrinke. Ogledali smo si tudi grob njegove matere.

Pred vrati muzeja z razstavo: »V spomin aleksandrinkam« so nas pozdravile v imenu vseh žena, ki so pot v svet preživele dve igralki in nam prikazale v domačem jeziku čas in odnose v trenutkih odločitve za zaslužkom,  odhod od doma, za ohranitev svojega rodu.

Glavni motiv in poudarek ekskurzije sem opisal. Med potjo smo obiskali še Križ pri Trstu z značilnimi hišami ribičev in poljedelcev. V vasi se govori slovensko in smo se počutili kot doma. Ogledali smo si novo naselje Portopiccolo. V vasi Avber pri Sežani smo se okrepčali z primorsko joto, pečenko, sladico in okusili njihovo vino.

Čeprav smo mnoge znamenitosti le bežno pogledali iz avtobusa, nas je čas priganjal, da smo lahko videli načrtovano. Občutili smo, kako dihajo domačini, ki se še vedno borijo proti asimilacijski politiki in poudarjajo, da so Slovenci, ki so že od preseljevanja narodov na tej zemlji, po drugi teoriji pa so Slovenci potomci avtohtonega ljudstva, ki je živelo in je sprejelo skozi vse čase prihajajoča ljudstva.

Križ pri Trstu
Napoleonov most v Ajdovščini čez reko Vipavo
Sarkofaga in pokopališče iz 1.svtovne vojne
Sarkofaga sta še danes del družinske grobnice Lavrin-Hrovatin na vipavskem pokopališču; da bi ju zaščitili pred dežjem in vetrom, je družina z državno pomočjo nad njima zgradila z ene strani odprto vežico. Poleg vipavskih sarkofagov so na svetu le še štirje takšni sarkofagi.(Wikipedija)

Tekst in fotografije:
Tone Stropnik